Prebujanje kulturne zavesti ljudi v Žižkih nekako sovpada z ustanovitvijo gasilskega društva Žižki. Bujni in žlahtni razcvet kulturnega življenja v kraju pa beležimo s prihodom šolskih sester v Žižke. V tistem času je v Črensovcih živel in delal častni kanonik g. Jožef Klekl. Izdajal in urejal je časopise in s tem vzpodbujal kmečke ljudi in mladino h kulturnemu delovanju, kar se v Žižkih kaže v času delovanja šolskih sester predvsem po izrazito bogati dramski dejavnosti. Še danes radi Žižkanjarji pogledamo kakšno ljudsko igro, še raje pa jo sami naštudiramo.

O ponovnem organiziranem kulturnem življenju govorimo od leta 1971. Takrat je na pobudo mladine, GD Žižki in SZDL bila ustanovljena dramska skupina. V stari šoli smo naštudirali tragedijo Razvalina življenja, s katero smo dvakrat napolnili učilnico stare šole in z igro gostovali v bližnji in daljni okolici. Dne 8. decembra 1971 smo se organizirali in ustanovili KD “Fran Saleški Finžgar”. Funkcijo prvega predsednika je prevzel g. Ivan Vogrinčič.

Leta 1973 se je kot sekcija KD ustanovila tamburaška skupina, ki jo je vodil g. Slavko Baligač. Tamburaši so večino svojih pesmi naštudirali po privatnih domovih, saj smo bili Žižkanjari takrat brez ustreznih prostorov. Tamburaši so predstavljali Žižke širom po Sloveniji in tudi po tujini, predstavljeni so bili tudi na radiju Murski val. Trenutno skupina ni aktivna.

Žižkanjarji smo ponosni na svoj slogan “V slogi je moč!”, saj smo v letih od ustanovitve KD do danes uspeli s skupnimi močmi izpeljati marsikatero akcijo. Vsakoletne proslave ob pomembnih praznikih in jubilejih so bile zmeraj dobro organizirane s pestrim kulturnim programom. V starem gasilskem domu v muzeju je urejena spominska soba v kateri so shranjeni in urejeni stari zapiski in kronologija vasi Žižki.

Dramska skupina

Po več letih zatišja na dramskem področju smo se po 20 letih našli isti igralci in ponovno naštudirali Finžgarjevo tragedijo Razvalina življenja. Naredili smo nove kulise, nabavili nove zavese za oder v vaško-gasilskem domu in nove reflektorje. Naš sicer pretesni in prenizek oder je ponovno zablestel ob izvrstni izvedbi igralcev, ki so polnili dvorane doma in v okolišnjih krajih. Veliko prostih ur, požrtvovalnosti in odrekanj smo vložili v ta projekt, ki se nam je bogato obrestoval in nam dal novega poleta.

Strah, da se mladina slabo vključuje v delovanje kulturnega društva, je v Žižkih odveč, saj smo pozimi leta 1993 skupaj s tamburaši pripravili bogat veseli večer, katerega nosilci so bili predvsem mlajši krajani. Na večeru pesmi in smeha je sodelovalo več kot 40 članov društva, ki so s svojim znanjem, naravnim talentom in veseljem do kulturnega udejstvovanja dokazali, da kulturno društvo v Žižkih ne bo in ne sme zamreti.

Razvalini življenja je kmalu sledila še Finžgarova tragedija A njega ni in veseloigra Na trški gori. Trenutno pa je aktualna predstava Divji lovec, ki smo jo naštudirali minulo zimo in jo še uprizarjamo.

Šranganje

V letu 2003 smo mladi dečki iz Žižkov začeli z obujanjem starega običaja: šranganja. V letu 2004 smo tako doživeli kar štiri šrange, nekega lepega dne celo dve. Ženinu, ki je želel odpeljati nevesto, smo, kot je navedeno spodaj, zastavili nekaj nalog.

Samo dragi mladuženec, zaj pa, ka mo si na jasnon! Žižkovski dečki žižkovskij dikel ne damo samo tak vö pelati! Zatou smo ti postavili šrango, tak ka mo te zaj malo opijtali, sprobali kak si kaj po pameti, po moči, pa tüdi kak debeli bankaš maš. Doslej so bili uspešni vsi, a seveda za primerno ceno …

Iz zakladnice

Preberite si tudi prispevek Vas praznih denarnic iz “Slovenskega koledarja 1980″, ki govori o Žižkih in ga je napisal rojak Feri Žerdin.

Kontaktirajte nas

V primeru kakršnihkoli vprašanj smo vam kulturniki iz Žižkov z veseljem na razpolago na e-naslovu kultura@zizki.si.